Spodnja Savinjska dolina
Spodnjo Savinjsko dolino obdajajo na zahodu Dobroveljska planota, na severu nizka Ponikovsko kraška planota, na jugu severni rob Posavskega hribovja, na vzhodu pa prehaja v nizko gričevje. Osredje dolina sestavlja prodna nasipina Savinje in njenih pritokov Pake in Bolske, medtem ko so robni deli prikriti z ilovico. Prodna ravan je ugodna za poljedelstvo in naselitev, ilovnato obrobje pa je močvirnato, zato so travniki in logi redko poseljeni. V Spodnji Savinjski dolini so najbolj ugodne razmere za hmeljarstvo v Sloveniji; sorto Savinjski golding so začeli uvajati v začetku osemdesetih let 19. stoletja. Največji nasadi hmelja so med Celjem, Braslovčami in Gomilskim.
Projekt »Dolina zelenega zlata«
Ekomuzej je del projekta »Dobrodošli v dolini zelenega zlata«. To je projekt, ki povezuje dogajanje v šestih občinah Spodnje Savinjske doline in širše. Poleg turistične lahko v ponudbi projekta najdemo še hmeljarsko, pivovarniško in drugo dediščino ter naravne znamenitosti, arheološke spomenike in muzeje, kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti. Pomemben sestavni del projekta so prireditve kot na primer: postavljanje hmeljevk, obiranje hmelja na star način, Dan hmeljarjev, hmeljarski »likof«, pohod po hmeljski poti ter vsakoletni izbor hmeljskega starešine in hmeljske princese. Spodnja Savinjska dolina ponuja obiskovalcem tudi številne športne aktivnosti med katerimi najdemo kolesarjenje, pohodništvo, plezanje, konjeništvo in padalstvo, smučanje, plavanje v poletnih mesecih, paint ball, jogging. Nastanitvene in gostinske zmogljivosti skupaj štejejo 368 ležišč v hotelih, gostiščih in planinskih domovih ter 130 v kampih. Gostinske kapacitete so v dolini dobro razvite in skupaj razpolagajo s 3.578 sedeži.