EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE
Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec
T: +386 (0)3 571 80 21, E: ekomuzej@siol.net

TIC Žalec
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec
T: +386 (0)3 710 04 34, F: +386 (0)3 712 12 62, E: zkst.tic@siol.net
Spremljajte nas

Muzejska zbirka

Ekomuzej ponuja sprehod skozi

  • hmeljarsko identiteto Spodnje Savinjske doline,
  • hmeljarske šege,
  • socialni in družbeni položaj obiralk(-cev) hmelja,
  • socialni in družbeni položaj velikih in malih hmeljarjev,
  • hmeljarsko delo na družbenih posestvih,
  • prehrano, obleko, spanje,
  • zaslužke obiralcev, hmeljarjev, kmečkih delavcev zadružnih posestvih ipd.

Prikaze hmeljarske tehnologije si je mogoče ogledati na različnih lokacijah hmeljarskih kmetij po celi regiji, novejšo tehnologijo pa na poskusnih hmeljskih nasadih Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, v neposredni okolici stavbe Ekomuzeja in na hmeljarskih kmetijah.

Hmeljarske kmetije predstavljajo povsem vsakdanje kmetije današnjega časa, ki jim še vedno prav hmeljarstvo usmerja in določa delovni vsakdanjik tako v povsem sodobnih tehnoloških okvirih kot v navezavi na tradicionalne oblike hmeljarstva. Dediščina se »svobodno« prepleta s sodobnostjo in razkriva privlačnosti in posebnosti hmeljarstva, še posebej zanimive za sodobno turistično dejavnost Spodnje Savinjske doline.

Več o vsebini Ekomuzeja

Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije bo prevzel povezovalno vlogo pri promociji hmeljarske dejavnosti v Sloveniji in posebej v Spodnji Savinjski dolini. Ob obisku Ekomuzeja boste videli, kako hmeljarska dejavnost vpliva na vsakodneven potek življenja v Spodnji Savinjski dolini:

  • uvajanje hmeljarstva v dolino in umikanje nekaterih prepoznavnih dejavnosti (vinogradništvo, reja konj),
  • vloga in pomen Društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes Slovenije in številnih prizadevnih hmeljarjev, ki so iskali mednarodne povezave,
  • vloga in pomen Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo,
  • ročno obiranje hmelja in prihod obiralcev v dolino (30.000 do 40.000 sezonskih delavcev),
  • uvajanje strojnega obiranja in razkroj tradicionalnega življenja,
  • izjemno poznavanje tehnologij pridelave in obdelave hmelja na ravni hmeljarjev,
  • dobra organiziranost hmeljarjev,
  • prireditve, ki spremljajo delo (Dan hmeljarjev v Braslovčah, Hmeljarski likof v Petrovčah , izbor hmeljarskih starešin in princes, pohod po hmeljskih poti, postavljanje hmeljevk, star način obiranja hmelja v Žalcu),
  • mednarodno povezovanje, ugled slovenskega hmelja in priznanje slovenskim hmeljarjem,
  • trdoživost savinjskega hmeljarja in nadaljevanje hmeljarske dejavnosti tudi v najhujših krizah (1929, 1930, 1941-1945, 1995, 1997),
  • sušenje in transport hmelja,
  • uvajanje mehanizacije v obdelavo hmeljišč,
  • izobraževanje hmeljarjev, dvig osebnega in družbenega standarda v Savinjski dolini,
  • splošna razgledanost hmeljarjev v primerjavi z drugimi slovenskimi območji,
  • ponovno oživljanje vinogradništva (Društvo Savinjskih vinogradnikov) in reje konj v neagrarnem okolju.
Podpora Ekomuzej-ju
Podpora Ekomuzej-ju
Podpora Ekomuzej-jualt
Izdelava spletne strani: AV studio