EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE
Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec
T: +386 (0)3 571 80 21, E: ekomuzej@siol.net

TIC Žalec
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec
T: +386 (0)3 710 04 34, F: +386 (0)3 712 12 62, E: zkst.tic@siol.net
Spremljajte nas

Kaj je Ekomuzej?

Ekomuzeji so se začeli pojavljati v Franciji konec šestdestih let 20. stoletja. Prvič termin ekomuzej leta 1971 uporabijo v obliki »ekološki muzej na prostem«. Ideja se je ves ta čas razvijala in dopolnjevala. Do leta 1985 se je definicija ekomuzeja razvila do pravega »manifesta« ekomuzejev, ki je leta 1985 ponudil koncept ekomuzejev kot: (po Lah, 2002)

instrumenta, ki ga oblasti (s strokovnjaki, znanstveniki in njihovimi viri) in lokalno prebivalstvo (z znanjem, individualnimi pristopi) zasnujejo skupaj kot ogledala, ki ga postavljajo ljudje sebi, da bi v njem prepoznali lastno podobo in skozi njo ravnanja nepretrganih generacij svojih prednikov ter kot ogledalo svojim obiskovalcem,

  • kot prikaz človeka v njegovem naravnem prostoru, kakor sta si ga prilagodila tako tradicionalna kot industijska družba,
  • kot izraz časa od pred pojavom človeka, pa do danes. Ekomuzeji ponujajo tudi pogled v prihodost, ne le kot usmerjevalci razvoja, temveč tudi kot mesta zbiranja relevantnih informacij, mesta kritičnega razmisleka in dialoga o prihodnosti,
  • kot laboratorij raziskav ljudske preteklosti in sedanjosti,
  • kot šola, ki z izobraževanjem za raziskovanje, varovanje in ohranjanje dediščine povezuje ljudi ter jih spodbuja k boljšemu razumevanju vprašanj lastne prihodnosti,
  • kot konservatorsko središče, ki pomaga pri ohranjanju, vrednotenju in razvijanju naravne in kulturne dediščine.

Ekomuzeji se nenehno razvijajo v svojih lokalnih/regionalnih okoljih. Svojo dejavnost širijo z različnimi minimuzeji, s katerimi zaznavajo potrebe in probleme svojega okolja in nanje odgovarjajo. Za ekomuzeje je značilna usmerjenost na gospodarske zahteve in probleme okolja ter hkrati zagotavljanje določenega minimuma finančne avonomnosti – v tem kontekstu se celo razvije filozofija ekonomuzejev, ki so se sposobni v veliki meri samofinancirati. Za delo ekomuzejev je značilna tudi strokovna avtonomnost. Slednjo jim zagotavlja znanstveno delo kot osnova, ki jim omogoča, da se izognejo političnim in ideološkim manipulacijam, največkrat povezanimi z lokalnim in družbenim okoljem. Struktura oz. organiziranost ekomuzejev načeloma zagotavlja interes in zahteve treh stebrov ekomuzejev:

  • Upravni odbor, kjer so zastopani pedstavniki muzeja in pooblastiteljev
  • Lokalna oblast
  • Odbor uporabnikov, kjer so zastopana različna lokalna združenja
  • Sodelavci in partnerji
  • Znanstveni odbor, v katerem visoko usposobljeni muzejski in znanstveni kadri ekomuzeju zagotavljajo znanstveno utemeljenost in kredibilnost muzejske vsebine ter sodelujejo v kreiranju vseh aktivnosti ekomuzeja.

Pohvale in priznanja

Podpora Ekomuzej-ju
Podpora Ekomuzej-ju
Podpora Ekomuzej-jualt
Izdelava spletne strani: AV studio