EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE
Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec
T: +386 (0)3 571 80 21, E: ekomuzej@siol.net

TIC Žalec
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec
T: +386 (0)3 710 04 34, F: +386 (0)3 712 12 62, E: zkst.tic@siol.net
Spremljajte nas
Stavba IHPS

Inštitut hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (IHPS)

 

 

 

 

Inštitut so začeli graditi leta 1948. Že pred tem in v času gradnje pa se je razvojno-pospeševalno delo odvijalo v okviru »Hmezada«, Hmeljarske zadruge Žalec, sprva samo v Selekcijskem oddelku, ki ga je vodil Janko Kač, od leta 1948 pa v Selekcijsko-genetskem in Kemijskem oddelku, ki ga je prevzel Janko Petriček. Leto pozneje se jima je pridružil Lojze Kač, ki je sprva vodil botanična dela. Martin Jošt, pobudnik in tudi prvi direktor Inštituta, je na letni skupščini maja 1952 v imenu Upravnega odbora »Hmezada« s ponosom poročal, da je Hmeljski inštitut zgrajen in povečini tudi opremljen.

Zadruga Hmezad
1. avgusta 1952 je Okrajna zadružna zveza v Celju uradno ustanovila Inštitut za hmeljarstvo, ki je zaposloval sedem uslužbencev. Leto kasneje se ustanovi še Oddelek za zaščito rastlin, katerega vodja je Miljeva Kač. Leta 1956 se je Inštitut preoblikoval v finančno samostojen zavod in pričel z znanstvenoraziskovalnim delom za potrebe hmeljarstva in istega leta tudi zgradil rastlinjak. Z izgradnjo gospodarskega poslopja s sušilnico za hmelj, dodatnimi pisarniškimi prostori in laboratorijem za fizikalno analizo tal leta 1960 so bili dani pogoji za poglobljeno in sistematično delo na področju žlahtnjenja in varstva hmelja ter uvajanja novih tehnoloških postopkov pri pridelavi in spravilu hmelja.

Leta 1961 se Inštitut preoblikuje v samostojni znanstveni zavod. V iskanju novih sorodnih dejavnosti je leta 1975 razširil delo na področje pivovarstva z ustanovitvijo Oddelka za pivovarstvo in se leta 1976 preimenoval v Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Od tega leta dalje deluje v okviru Oddelka za hmeljarstvo tudi kolekcijski nasad zdravilnih in aromatičnih rastlin ter začimbnic.

Ves čas delovanja pa je bilo zelo pomembno pospeševalno-svetovalno delo, ki se je poleg hmeljarstva razširilo tudi na področje poljedelstva, sadjarstva ter vinogradništva. Danes deluje na Inštitutu specialistična svetovalna služba za področje hmeljarstva, varstva rastlin in opazovalno-napovedovalne službe.

Po sprejemu Zakona o zavodih si je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo leta 1991 pridobil status zavoda s pravico javnosti in posluje odtlej pod pogoji, pod katerimi je vpisan v sodni register. Vpisan je bil tudi v evidenco raziskovalnih organizacij pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Od leta 1995 izvaja njegove ustanoviteljske pravice Hmeljarsko združenje Slovenije – GIZ. Zadnja leta so bila intenzivna zlasti na področju naložb. Tako je bil leta 1999 po treh letih gradnje svečano odprt večnamenski hmeljarski objekt, postavljen je bil vrtnarski center, hmeljarski del poskusnega posestva pa se je povečal za 25 ha hmeljišč. Leto 2001 pa je zaznamoval požar v laboratoriju Oddelka za agrokemijo.
Maketa Ekomuzeja
Glavna usmeritev Inštituta je še vedno raziskovanje in razvoj na področju hmeljarstva. Inštitut skrbi za kreacijo novih sort (do danes enajst slovenskih sort hmelja), razvoj in vpeljavo novih tehnologij pridelave in spravila hmelja ter varstva hmeljišč pred boleznimi in škodljivci, predvsem v smislu integriranega varstva. Za potrebe hmeljarjev proučuje prehrano hmeljnih rastlin in optimizacijo vseh agrotehničnih ukrepov ter možnosti ekološko uravnotežene pridelave hmelja z manjšimi stroški in večjo sledljivostjo. Na področju pedologije pripravlja strokovne elaborate za potrebe namakanja, rekultivacije, sanacije, vrednotenja zemljišč in drugo. Obsežno je tudi delo na raziskavah kemije hmelja, zlasti eteričnega olja hmelja in na raziskavah s področja pivovarstva. Proučuje pivovarsko vrednost hmelja in je nepogrešljiv pri delu pivovarske industrije, tako pri raziskavah kot tudi pri uvajanju znanstvenih dosežkov in tehnoloških postopkov v proizvodnji piva. Za prenos raziskovalno-razvojnih dosežkov deluje Tehnološki center za hmeljarstvo, pivovarstvo in zdravilne rastline.
Kolekcija zdravilnih in aromatičnih rastlin
Kolekcija zdravilnih in aromatičnih rastlin danes obsega več kot dvesto različnih vrst, posejanih v vrtu, in gensko banko semena, ki vključuje več kot tristo različnih vrst. Na področju prehrane in varstva rastlin je razširil dejavnost na sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo poljščin ter vrtnin. Ves čas svojega delovanja je Inštitut vpet v domači strokovni prostor in dela za potrebe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico, pa tudi za potrebe domače in tuje industrije. Sodeluje z domačimi in tujimi znanstveno-raziskovalnimi in strokovnimi institucijami. Nepogrešljiv je tudi pri izobraževanju hmeljarjev.

Danes teče delo Inštituta v šestih Oddelkih: za rastline tla in okolje, za varstvo rastlin, za agrokemijo, za pivovarstvo, splošne posle in poskusno posestvo, ki zajemajo raziskovalno, strokovno, svetovalno in izobraževalno področje dela. Sedem doktorjev znanosti, štirje magistri, devet univerzitetnih inženirjev in 37 ostalih sodelavcev sestavlja obetavno skupnost, ki z veliko zavzetostjo, značilnim navdušenjem in z iskreno ljubeznijo do tovrstnega dela postavlja trdne temelje prihodnjim generacijam, tako Inštituta kot tudi slovenskega hmeljarstva.
Podpora Ekomuzej-ju
Podpora Ekomuzej-ju
Podpora Ekomuzej-jualt
Izdelava spletne strani: AV studio