EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE
Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec
T: +386 (0)3 571 80 21, E: ekomuzej@siol.net

TIC Žalec
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec
T: +386 (0)3 710 04 34, F: +386 (0)3 712 12 62, E: zkst.tic@siol.net
Spremljajte nas
ekomuzej hmelj

Hmelj v Sloveniji

V Sloveniji se prvi podatki o hmelju pojavijo že v 12. stoletju, začetki sodobnega hmeljarstva v Savinjski dolini pa segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je prvi hmeljski nasad zasadil Janez Hausenbichler, ki mu je leta 1876 prinesel sadike württemberškega hmelja takratni oskrbnik graščine Novo Celje, Josip Bilger. Začetek pridelave savinjskega goldinga je leto 1886, ko sta Janez Hausenbichler in Karl Haupt opravila prve poskuse. Hmeljarstvo se je postopoma širilo in leta 1902 je bila ustanovljena Hmeljarna, zadruga z o. z., ki je skrbela za prodajo hmelja, in oznamkovalnica za hmelj.

Takoj po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena hmeljarska zadruga »Hmezad« z o. j., ki je poskrbela za obnovo hmeljskih nasadov in prodajo hmelja. Od leta 1961 do 1964 je Kmetijski kombinat Žalec združil agrokomplekse in jih zasadil s hmeljem. Leta 1972 so se v slovenskih hmeljskih nasadih začele širiti prve, na Inštitutu vzgojene sorte: aurora, atlas, ahil in apolon.

Slovenija spada danes med večje svetovne pridelovalke hmelja in pridela približno 2-3 % svetovnega pridelka hmelja. V letu 2001 je bilo pri Hmeljni komisiji vpisano 201 hmeljarsko posestvo in 2.058 ha hmeljskih nasadov. Približno 5-10 % doma pridelanega hmelja porabijo domače pivovarne, vso ostalo količino pa izvozijo, predvsem na zahodne trge. Skoraj tri četrtine hmeljskih nasadov je v Savinjski dolini, ostalo pa še na ormoško-ptujskem območju, v Račah pri Mariboru, Brežicah, Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Kozjem in Bistrici ob Sotli. Nasadi so pretežno zasajeni s slovenskimi sortami, vzgojenimi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Najbolj razširjene sorte hmelja so savinjski golding, aurora in bobek.

 

Pivovarstvo

Tudi pivovarstvo je v Sloveniji že dolgo doma, saj prvi ohranjeni dokumenti, ki pričajo o varjenju piva v naših krajih, segajo že v 13. stoletje. Ob koncu 19. stoletja so se obrtne in rokodelske pivovarne hitro širile po Slovenskem in največje med njimi so zvarile tudi do 3.000 hl piva. Po drugi svetovni vojni so v Sloveniji proizvajale pivo ljubljanska Pivovarna Union, Pivovarna Laško in Tovarna kisa, likerjev in sadnih sokov, ki se je v šestdesetih letih preimenovala v podjetje Talis, Maribor. Leta 1950 so proizvedle 159.961 hl in leta 2000 kar 2.485.901 hl piva. Tega leta je v povprečju vsak prebivalec Slovenije popil 90 litrov piva. Ker je hmeljarstvo kapitalsko in delovno ena izmed najintenzivnejših kmetijskih panog, je njen razvoj odvisen od uspešnega raziskovalno-razvojnega dela. Tega so se slovenski hmeljarji prav dobro zavedali in po drugi svetovni vojni je nazadnje dozorela zamisel o ustanovitvi samostojne raziskovalne organizacije, ki bi se posvetila predvsem raziskavam na področju žlahtnjenja hmelja, varstva hmelja pred boleznimi in škodljivci ter razvoju tehnologij pridelave hmelja.

 

Podpora Ekomuzej-ju
Podpora Ekomuzej-ju
Podpora Ekomuzej-jualt
Izdelava spletne strani: AV studio